V sredo smo se Štef, Scot in jaz povzpeli na Silverstar Mountain 2800m
in smučali z njega po neverjetnem pršiču. Kaj
takega sem doživel samo še v Švici. Presmučali smo 1700 višinskih
metrov naklonine do 45°.
Sreda, 06.03.2002
V sredo smo se Štef, Scot in jaz povzpeli na Silverstar Mountain 2800m
in smučali z njega po neverjetnem pršiču. Kaj
takega sem doživel samo še v Švici. Presmučali smo 1700 višinskih
metrov naklonine do 45°.
Na povratku domov smo se se ustavili na heliodromu in se pozanimali za
možnost poleta s letečim klopotcem. Štef je predvideval, da bo klopotec
letel naslednji dan po ljudi, ki so bili na turi daleč od Mazame. Na
naše presenečenje in seveda srečo je bil klopotec ravno pripravljen na
pot in nas je ponesel zraven. Polet je trajal dobrih 10 minut. Odložil
nas je ob jurtu (mongolski šotor) in odpeljal ostalo posadko.
četrtek, 07.03.2002
Prespali smo izredno mrzlo noč
in dan pričeli s turno smuko proti domu.
Med povratkom smo se med ostalim še povzpeli na Slate Peak visok nekaj
nad 2300m. Od tu pa dobrih 25 Km navzdol do Štefove hiše. Za pot smo
potrebovali dobrih 7 ur.
Dolga in zelo utrudljiva tura še posebej ker
smo tudi prejšnji dan opravili težko turo.
Zvečer se nam je pridružila Mateja Skarlovnik, ki trenutno dela v
Seattlu.
Petek, 08.03.2002
S snežnimi sanmi sva se Mateja
in jaz odpeljala do približno 20km
oddaljenega prelaza Washington. Tam sva nadaljevala pot, jaz s smučmi
in Mateja s krpljami. Povzpela sva se pod Liberty Bowl sedlo na višino
kakih 2100m. Smuka do parkiranih motornih sani je bil en sam užitek.
Smučanje v celcu kot ga pri nas ne najdeš zlahka.
Sobota, 09.03.2002
Mateja, Štef in jaz smo se
odpravili v pogorje Silverstar Mountain z
namenom, da s Štefom preplezava ledeni slap, ki smo ga opazili pred
tremi dnevi. Slap še ni bil preplezan, kar je pomenilo, da se mi ponuja
odlična priložnost za prvenstveno smer v Ameriki. Za dostop smo
porabili
dobro uro hoda, jaz na smučeh onadva pa s krpljami. Na varnem mestu sva
pustila odvečno opremo in presolirala prvega pol raztežaja. Drugi in
tretji raztežaj pa sta imela naklonino med 85° in 90°. Plezanje je bilo
dokaj težavno zaradi trdega in tankega ledu. Tu je Štef pokazal, da je
mojster plezanja v takih razmerah. Slapu, ki sem ga poimenoval
'ZLATOROG', je Štef dal oceno V. Za sestop sva morala uporabiti spust
po vrvi.
Nedelja, 10.03.2002
Mateja, Anne (Štefova žena) in
jaz smo se z motornimi sanmi odpravili
pod Goat Peak. Vožnja z motornimi sanmi je užitek, posebno po
novozapadlem snegu. Vzpon je najprej potekal po gozdu in nato po
odprtem grebenu. Ko smo bili na grebenu je začelo snežiti in pošteno
pihati. Mraz je postajal vedno hujši, vidljivost pa vedno slabša. Kljub
temu smo našli vrh. Ker je bilo dosti novozapadlega snega sva z Anne
iskala bolj strme dele pobočja, kjer je bila smuka lažja. Mateja se je
s krpljami prebijala za nama kot je vedela in znala.
|
|