Turnosmučarska odprava v Kanadi

Četrtek, 28. 2. 2002

Z Mikom Gajdo sem se odpravil v Meager Creek. Pridružila sta se nam še dva smučarja. Eden od njiju je s smučmi prepotoval pot od Vancouvra do Yukona, kar je približno 2000 km. Poskusili smo se povzpeti na Pylon Peak, vendar smo prepozno štartali in zato nismo prišli do vrha.

Spust v dolino je bil pravi obup – bolj smučanje za preživetje kot kaj drugega. Smučali smo skozi gozd po izredno globokem snegu. Med spustom nas je ujela noč, kar je vse skupaj še dodatno otežilo. Uspelo mi je zlomiti palico iz titana. ;-(( Po obupni smučariji smo si po 22. uri privoščili še kopel v naravnem termalnem bazenu. V Whistler smo prišli okoli ene zjutraj.

Petek, 1. 3. 2002

Z Mikom sva se odpravila na Blackcomb. Za vzpon sva uporabila gondole in vlečnice, nato pa nadaljevala pot v divjino. Po daljši prečnici sva prišla na vrh grebena in se nato po strmem pobočju z naklonom 45° spustila na ledenik. Nato sva se ponovno povzpela na enega izmed vrhov in se po strmi grapi z naklonom 45° spustila na ledenik Blackcomb.

Razmere za smučanje niso bile idealne. Tukaj jim snega resnično ne primanjkuje. Na Blackcombu ga je okoli tri metre, ki pa na žalost ni bil puhast. Smučanje je bilo zato dokaj utrudljivo. Še vedno imam težave s časovnim zamikom.

Sobota, 2. 3. 2002

Dan D. Mike se je dogovoril za helikopterski prevoz na Mt. Currie. Nisem prav vedel, kaj me čaka. Mislil sem, da bomo naredili normalen turni smuk. Ko pa je Mike začel govoriti o pasovih in vrveh, sem se začel spraševati, kam se pravzaprav podajamo.

Razložil mi je, da bomo poskusili presmučati eno izmed grap na tej gori, ki je visoka približno 2300 m. Smuk se konča na višini 300 m. Torej 2000 višinskih metrov smučanja – in to KAKEGA smučanja.

Helikopter nas je odložil na grebenu. Za dostop do grape smo porabili kakih 30 minut. Že pogled na grapo iz helikopterja mi je delal pritisk v črevesju. Ko pa sem pogledal vanjo, me je pošteno stisnilo pri srcu. Hudiča, saj nisem Davo Karničar! Za povrh vsega je vstop v grapo zapirala ogromna opast, ki je bila nepreplezljiva.

Torej zato je Mike govoril o pasovih in štriku. Treba bo po vrvi v grapo. K sreči sem bil v tem pogledu nadvse samozavesten v primerjavi z ostalimi, saj predvsem Valerija in Creg nista imela alpinističnih izkušenj. Medtem ko sem pripravljal sidrišče, sem se nekoliko umiril in si dopovedoval, da bo že nekako šlo.

Spustil sem ju po vrvi v grapo, nato pa sem se še sam spustil na plato, ki ga je pripravil Mike. Na vrhu je imela grapa naklon okoli 50° in bila široka slabih 10 m. Na srečo ni bilo ledeno.

Prvi se je spustil Creg, ki je mimogrede izreden smučar, za njim Mike. Valerija je bila nervozna, tako kot jaz, vendar je bila mnogo boljša smučarka od mene. Po nekaj globokih vdihih se je le odločila in naredila nekaj previdnih zavojev. Ti so jo prepričali, da ji bo smučarija šla. Jaz nisem bil tako prepričan vase, vendar povratka nazaj ni bilo. Torej: globoko zajemi sapo in smučaj, Dušan, sem si rekel.

Pogled v 700 m dolgo grapo je bil kar grozljiv in padec bi se lahko tragično končal. Moje smučanje še zdaleč ni bilo videti tako kot pri ostalih treh, vendar sem kljub temu presmučal svojo najtežjo grapo.

Pod grapo se je svet odprl in strmina je nekoliko popustila. Sneg v grapi je bil zelo spremenljive kakovosti, tako da ni bilo mogoče predvideti, kaj bo pri naslednjem zavoju. Smučanje pod grapo je bilo nekoliko lažje, vendar smo bili še vedno previdni.

Dve tretjini celotne smeri sta bili lepo smučljivi, nato pa smo prišli do grape, po kateri je zdrsel plaz. GROZLJIVO!!! Morali smo sneti smuči in približno 300 m pešačiti. Nato smo spet nadaljevali s smučanjem po redko poraslem pobočju z majhnim naklonom.

Do avta smo prispeli v temi, vendar zelo zadovoljni, ker nam je uspelo.

Nedelja, 3. 3. 2002

Z gondolami na Whistler in nato v divjino. Dolga prečnica naju je pripeljala do hriba Flute. Spust po severnem pobočju, dolg kakih 400 višinskih metrov, in nato spet navzgor na vrh Oboe ter ponovno spust. Ponoven vzpon pod Flute in nato spust do urejenih smučišč ter naprej v dolino.

S tem se je del odprave v Kanadi končal.

Ponedeljek, 4. 3. 2002

Iz Whistlerja v Seattle.