26.07.2001: Poročilo iz odprave Aljaska '01 in Amerika '01

29.05. sem odletel z letališča na Dunaju preko Londona v Seattle in potem še v Anchorage, kamor sem prispel opolnoči po lokalnem času.

31.05. zjutraj sem odpotoval z vlakom v Talkeetno. Še isti dan pozno popoldan sem bil prepeljan z majhnim letalom v bazni tabor na ledeniku. Tam sem srečal svojega prijatelja Steve House, ki je trenutno eden najboljših alipnistov v ZDA in Rolanda Garibotti-ja. Nameravala sta preplezati novo smer v Forakerju. Leta 1989 je bil Steve v Sloveniji na dijaški izmenjavi in je začel svojo alpinistično kariero v našem klubu. Takrat sem mu dal ime Štef.

02.06. sem se odpravil proti Denaliju in zaključil mučno vlečenje sani v taboru na 3355 m.

03.06. sem odnesel hrano in nekaj opreme v tabor na 4300 m.

04.06. je snežilo, opravil sem aklimatizacijsko turo.

05.06. sem prestavil  tabor na 4300 m. Tako imenovani RANGER tabor.

06.06. sem šel s smučmi na aklimatizacijo in ogled smeri, do 4800 m.
07.06. je ves dan je snežilo; potikali smo se po taboru.
   
08.06. z Mikom Gajda, ki sem ga spoznal v Ranger taboru, sva potegnila smucino skoraj do grebena  West Rib po katerem nameravam na vrh. Obrneva na višini 4900 m zaradi nevarnosti plazov.
Mike Gajdaje kanadčan potomec poljakov. Dela v smučarski patroli v Whistler-ju v Kanadi. Njegova naloga je pregled smučišč glede nevarnosti snežnih plazov in umetno proženje le-teh.

09.06. zjutraj sem odšel proti vrhu. Bilo je izredno mrzlo. Nisem si mogel ogreti nog. Po dveh urah sem prišel na sonce, si sezul čevlje, namazal noge s Fenalgolom in si jih ob masaži nekako ogrel. Po dobri uri sem nadaljeval pot. Začele pa so se velike težave z novozapadlim snegom. Gazil sem po do riti globokem snegu :(.
Po dveh urah sem ugotovil, da tako ne bom prišel na vrh, vsaj brez posledic ne, zato sem se obrnil na višini 5050 m in odsmučal v tabor.
Po krajšem pocitku sva z Mikom šla še pod sedlo West Buttres in odsmučala v tabor iz višine 4800 m.

10.06. sem odsmučal v bazni tabor na višini 2400 m.
   

Denali		Foraker

12.06. je skoraj ves dan snežilo. Popoldan so alpinisti, ki so čakali na prevoz, s smučmi steptali pristajalno stezo.

13.06. sem šel iz baze zopet v tabor na 3355m po opremo od Štefa in Roloja. Zvečer sem pospravil svojo opremo in odletel v Talkeetno.

14.06. sem se vrnil v Anchorage.

15.06. sem si ogledal ledenike, ki se rušijo v morje, v Princ Wiliam Soundu.

16.06. zjutraj sem poletel v Seattle. Popoldne se mi je pridružila Katarina Duh, članica našega odseka in Štef.

22.06. sva s Katarino odšla v Kanado v plezališče Skaha, ki je pri kraju Pentincton.

23.06. smo se zopet sestali, Štef z ženo, ki se je vrnila iz odprave in midva s Katarino. Plezali smo v plezalšču George Gorge. V bližini je naravni amfiteater v katerem prirejajo različne koncerte. Tudi mi smo si ogledali koncert skupine RadioHead.

24.04. Dopoldne smo plezali v plezališču. Popoldan pa sva s Štefom odhitela proti domu in hitrostno preplezala smer North Cascades Ilusionz oceno 5.9 ali V+, ki je čisto blizu njegove hiše.

26.06. sva s Katarino letela iz Seattle v San Francisco in še isti dan nadaljevala pot proti Yosemitom, kamor sva prispela naslednji dan.

28.06. sva s Katarino preplezala smer Snake Dike z oceno V+ v Half Dome.

Red Rocks		Half Dome

02.07. sva poskusila plezati v Red Rocksih, vendar zaradi obupne vročine nisva mogla. Bilo je 45° v senci in še vlaga je bila precej visoka.

03.07. sva plezala v Mt. Charleston, kjer so večina športne smeri na višini 2300 m. S tem sva zaključila plezalski del odprave. 

Nato pa še malo turizma ob obali Pacifika, od Los Angelesa do San Francisca.

10.07. sva se iz San Francisca preko Londona in Dunaja vrnila domov.

Torej moja odprava na Denali ni popolnoma uspela, vendar domov sem prišel brez ozeblin. Opravil pa sem nekaj višinskih smukov. (Polovica plezalcev, ki je tisti dan prišla na vrh je sestopila z ozeblinami.)

Drugi del odprave pa je bil še kar uspešen. Preplezal sem nekaj smeri in potelovadil v plezališčih.

Dušan Golubič  

		16.05.2001 - Dan odhoda se nezadržno približuje. Na žalost nisem našel soplezalca in potujem sam. Nekako se bom že znašel na poti preko ledenika. Upam, da se bom lahko privezal na kako navezo :)). Če bo vreme slabo nikakor ne bom vztrajal in se bom enostavno vrnil v bazo. Elan mi ni odobril smuči Everest 2000, za katere sem zaprosil (kar me je zelo presenetilo in razočaralo), mi je pa tovarna Hagan dala zadnjo verzijo Titanium Pro.